Moje življenje je lepše odkar sem ponovno "mamica", no ne čisto zares, ampak Chaos je moj dojenček.
Vem, precej mamic me jezno gleda in slišim komentarje, da pes ni otrok.
Zame je, zame je Chaos moj dojenček.
Nepopisno sem vesela, da imam doma spet pasjo družbo, da imam nekoga, ki ga lahko stisnem in nekoga zaradi katerega bom spet malo zmigala leno rit in se spravila na svež zrak.
Zdaj pridno skrivam in spravljam čevlje, vse stvari postavljam na višino 2 metrov, rože v našem stanovanju so postale res čudne (beri pogrižene) in se nekako borijo za preživetje.
Vsakodnevno sesanje je na vidiku, končno pa bo prišel tudi naš novi pripomoček-IRobot Roomba, po dveh letih pregovarjanja, da doma to res nujno potrebujemo.
Ker se nam res ne da sesati vsak dan, večkrat na dan.
Ko se je lani maja poslovil moj dragi Billček sem napisala tole objavo- klik in jo verjetno tudi sama največkrat prebrala in se zraven jokala.
Nisem se potolažila, majkala mi je pasja družba in tako je moja sestra domov zvlekla novega člana.
Izgledalo je nekako takole, čisto nenapovedano.
"Tamala" se odpravi na trening in naj bi zvečer prišla domov, jaz pečem torto, zraven gledam film.
Ura je bila okoli 21 ko so se odprla vrata sobe in prišla je Maja, na tla pa "vrgla" psa.
Mali srček je začel veselo skakati naokoli, "lupčkati" in jaz sem bila noro vesela a hkrati zmedena.
Maja pa pravi: "Ma briga me, če bi se odločali ga nebi nikoli vzeli, jaz sem ga kar pripeljala."
Dobro uro sem dojemala, da imam doma novega dojenčka, ga stiskala in božala za vse nazaj.
Chaos vsem pošilja en beauty pozdravček, pravi, da so mu parfumi kar precej všeč.
Mali ima okus.
Pozdravček,
K
.jpg)
